Razvoj risarskih in slikarskih spretnosti je podoben izpopolnjevanju jezika. Tako kot besede omogočajo, da izrazimo svoje misli jasno, risanje in slikanje omogočata umetnikom izražanje čustev in pripovedovanje zgodb prek vizualnih elementov. Akt natančnega opazovanja predmetov in motivov, da jih lahko poustvarimo na papirju, spodbuja pozornost do detajlov, potrpežljivost in vztrajnost. Prav tako pa te spretnosti zagotavljajo trden temelj za nadarjene umetnike, ki z njihovo pomočjo napredujejo in samozavestno raziskujejo bolj kompleksne tehnike.
V dobi digitalne umetnosti bi kdo morda dvomil v pomembnost tradicionalnih veščin. Vendar smo poudarili, da sprejetje klasičnega realizma ne le ohranja umetniško dediščino, ampak služi kot odskočna deska za inovativne in hibridne umetniške oblike. Povezuje preteklost z prihodnostjo in postavlja temelje za umetniški razvoj.
Naloga je bila začeti z osnovnimi metodami t.i. “ovojnico”, grobim orisom, ki zajame bistvo predmeta ali motiva. Ta vaja jim je prikazala kako opazovati oblike in kote ter kako položiti temelje za bolj izrazita in natančna dela. Medtem ko klasični realizem slavi zunanji svet, je abstrakcija potovanje v notranjost umetnikove duše. Na središču abstrakcije leži iskanje lastnega izraza in raziskovanje čustvenih stanj. Sprošča umetnike iz omejitev realizma, jih vabi, da sprostijo svojo domišljijo in čustva izrazijo skozi barve, oblike in teksture. Vendar to je drugi korak, torej šele po osvojiti temeljev risbe, razumevanje točke, konstrukcijskih kotov in linij, ter kasneje v programu slikarstva spoznavanjem s tonom, barvo, teksturo, posameznik začne izražati svojo domišljijo in čustvena stanja in pove svojo zgodbo.
Da bi mladi umetniki lažje razumeli postopek risanja, sem jih vodili skozi vaje za poenostavitev kompleksnih risb( medvedek, želva, zajček) ter nato jim pojasnil na primeru očesa kako s konstrukcijskimi linijami lahko narišemo oko.
V nasprotju s pogostim napačnim prepričanjem, da abstrakcija in izraznost posameznika je edina pomembna pot, sem otrokom pokazal vrednost natančnosti risbe. Pokazal sem jim kako meriti in prenesti linije natančno, in nekako s tem jim potrdil da so tudi na videz kaotične kompozicije zgrajene na trdnih temeljih.
Navdihujoč mladi talenti
Med potekom poletne delavnice risanja sem opazil da je nekoliko starejša mlada umetnica, Aleksandra, izstopala z že razvijajočim se talentom. Ker je že prej obiskovala naše tečaje, je pokazala opazno napredovanje v svojih veščinah in samozavestno premagala bolj zahtevno nalogo, kot je risanje roke. Opazil sem tudi druge nekoliko starejše posameznike ki so več kot očitno kazali zelo dobro sposobnost opazovanja in prirojen občutek za natančnost. Mladi Teo je izvrstno in zelo hitro narisal oko, nekatere punce pa so prav tako pokazale prirojen občutek za proporcije. Menim, da z ustreznim mentorstvom bi se njihova pot preoblikovala v močno umetniško izraznost in neomejen potencial, ki se skriva v vsakem nadobudnem umetniku.