Oblika glave – navidezna premica ki poteka preko C7 vretenca

Preden začnete risati risbo je pomembno, da poleg svojega papirja postavite svojo referenco.
Temu se reče risanje v 1: 1 razmerju in je za začetek dober pristop.

Najbolje je, da rišete stoje in da na risalno ploščo pritrdite papir in svojo referenco torej drugo ob drugi. Ko uspešno opravite risbo po fotografiji potem se lahko preizkusite tudi v risanju po živem modelu. Nikakor ne prerišite oblike na svoj papir in se takoj spustite v senčenje,(modeliranje tridimenzionalne oblike z gradientom tona), ker varate samega sebe in se oropate znanja in veščine, ki boste razvili z opazovanjem in z uporabo podane metode. Prav tako ne uporabljate mreže, da bi lažje se spopadli z risanjem proporcij, da lahko hitro skočite v mamljive detajle, vse to vas bo oropalo znanja. Če vam je to interes, potem ta metoda ni za vas.

Dobro, upam da smo z vsemi temi nepravilnostmi tukaj zaključili. Zdaj imamo vse pripravljeno. Čas je za navidezno premico, ki poteka skozi C7 vretence.

Ta navidezna premica je vedno prisotna ne glede na to kako je glava obrnjena v prostoru. Seveda ker imamo zdaj opravka s fotografijo, imamo samo eno ravnino, na primer če je to profil ali pa obraz,ki gleda naprej je najbolje da za začetek začnete s tako postavitvijo.

Navidezna premica poteka preko sredine glave in se konča v vdolbini med ključnico- centralnem delu zgornjega prsnega koša.

Ko imate to navidezno premico narisano na vaši referenci,(seveda na pavst papirju- saj hočete imeti svojo referenco čisto, da lažje vidite linije in oblike katere boste narisali), lahko začnete z meritvami in vzpostavljanjem konstrukcijskih linij in iskanjem kótov. Meritve so tri.

Prva meritev je dolžina(navpičnica). Torej oddaljenost poljubno izbrane točke do druge izbrane točke ter širina( horizontala); oddaljenost poljubne točke od druge izbrane točke.

Tretja meritev pa je kakšen kót opiše linija. Problem pa se običajno začne ko ne vemo kje začeti.

Točk je veliko. Začnimo na začetku navidezne premice, ki je na vrhu glave. Oblika glave, sama lobanja, ima na vrhu konkavno obliko in vzemimo to kot najvišjo točko na glavi. Zdaj ko imate določeno izhodišče lahko z vrvico ali ravno palčko( uporabite lahko tudi iglo za kvačkanja) izmerite dolžino druge izbrane točke. Pomembno je da imate to centralno linijo, ki razpolovi vašo risbo, kot glavno vodilo pri vsaki meritvi, saj je to edina premica ki se ne spreminja in je konstantna. Zamislite si točke, ki potekajo po tej centralni premici in te so razporejene samo po navpičnici. Poljubno veliko jih je in vi lahko izberete katerokoli. Kar pa nimate so pa relativni položaji točk, ki sestavljajo bodoče linije v horizontali, ki orišejo oblike in v našem primeru obliko glave.

Te horizontalne linije, ki seveda bodo pod nekim kótom, dobite tako da iz centralne premice izberete točko in nato se sprehodite po navidezni horizontalni namišljeni liniji do druge izbrane točke katero vidite v svoji referenci in jo tudi označite. Torej na nek način uporabljate majhni koordinatni sistem, ki ga vedno postavite v točko centralne premice(te točke lahko premikate poljubno vzdolž te centralne premice). Zdaj imate dve točki. Izmerite razdaljo in jo prenesite v enaki dve točki na svoji risbi. Zadnja stvar, ki jo še morate izmeriti je relativni kót glede na horizont(višina gledanja vaših oči). Pomagate si z namišljeno uro in kazalcem. Kolikšen je kót? Ko imate vse te meritve potegnete ravno konstrukcijsko linijo. Tako nadaljujete po krivuljah glave,(vedno uporabljate ravne linije, ki jih prilegate krivuljam katere vidite), dokler nimate orisano obliko glave. Pomembno je da prvo vzpostavite dolžino(višino) glave in njeno širino. Ko imate to vzpostavljeno imate tudi hkrati mejo(neko » škatlo«), ki vam pove da znotraj nje bo ležala vaša risba z vsemi značilnostmi.

Pomembno je, da vsaki krivulji katero vidimo na objektu ali subjektu orišemo tangento in tako s tem dobimo majhno ploskev ali škatlico,ki oriše obliko katero rišemo. Tangenta običajno seka najbolj zunanjo točko. Na podlagi te tangente, ki označuje mejo škatlice ali ploskve lahko določimo kót. Torej, na podlagi tega kar vidimo, krivulja poteka znotraj meje narisane tangente.

Ko rišemo tangento in je ta v horizontalni smeri, nekoliko položena glede na pravi kot, vedno gledamo njeno smer v relaciji z drugo že orisano premico, ki sestavlja našo obliko in gledamo da so ti dve narisani premici skladni in imajo svojo logiko torej da potujejo vzdolž navidezne linije. Lahko se zgodi da ko merimo majhne kóte premic in jih potem sestavljamo z namenom da dobimo krivuljo, da enostavno zgrešimo ker slabo ocenimo majhen kót. Zato s tem ko preverimo zunanjo mejo naše orisane tangente na zunanjo točko in pogledamo če sovpada z drugo orisano tangento, ki se nadaljuje logično in skladno v ravnini se izognemo napakam in zagotovimo natančnost risbe.

Ko vzpostavite konturo(obris glave), preverite še enkrat dolžino in širino. Ker poleg dolžine in širine merite kót premice se zna zgoditi da se zmotite in je tako vaša širina napačna. Vzemite koliko časa potrebujete ker je pomembno da ste zelo natančni. Največja napaka naj bo do 2 mm vendar poskušajte narediti popolno. Da se, lahko ste zelo natančni, samo počasi delajte in preverite svoje meritve. Obstaja rek ki pravi: »izmeri dvakrat, nariši enkrat.«

Običajno je, da je začetnik vzhičen in bi čim prej rad končal z risbo in potem hiti še posebej pri proporciji, ki je začetniku suhoparen del kajti v tej fazi je risba bolj k ne prazna vendar se vam splača potrpeti in vztrajati dokler niste popolnoma prepričani, da so vaše meritve pravilne in linije pravilne. Meni osebno je ta del najljubši. Ko boste končali s to fazo boste videli lepoto in skladnost.

To naj vam bo nagrada. Zdaj imate dober temelj na katerem boste gradili in lahko ste ponosni.