Veščina risanja – prvi koraki do portreta

Risanje samo po sebi je težavno. Še posebej za začetnika. Problem je ker začetnik nima nobenega konstrukta, nobene miselne predstave kako razbiti kompleksno vizualno informacijo nekega objekta ali subjekta. Rad bi z vami delil nekaj ključnih korakov, ki vam bo omogočilo da boste imeli bolj urejen pristop k risanju in tako lažje dosegli želeni cilj.

Naj samo omenim, da tisti ki bi radi bili ilustratorji ali pa risali bolj sproščeno, ti koraki vam lahko v osnovi pomagajo, vendar so namenjeni bolj tistim ki želijo risbo pripeljati čim bolj realni podobi subjekta zato je ključno vztrajati pri proporcih dokler ti niso natančni.

Še preden pa začnem bi rad povedal nekaj kar se mi zdi pomembno. Opazil sem, da veliko je takih ki poučuje risanje. In navsezadnje to tudi računajo. S tem da računajo nimam nič proti imam pa proti njihovi metodologiji, katere v kolikor sem opazil v večini primerov ni in potem dvomim, da vam lahko v resnici kaj nudijo če jim je to sploh cilj. To je moje mnenje. Vam pa predlagam, da preden se odločite učiti pri nekomu risanje poglejte njegova dela če jih ima na razpolago in sodite po tem. Zdaj lahko rečete, da okusi so subjektivna stvar in predvsem nekdo, ki še ni vizualno literaren ki ne zna brati risbe bo težko sodil skladnost in harmonije risbe. Najbolj očitno stvar, ki izstopa in je znana vsem so proporci. Torej če so razmerja višine in širine neke oblike,(npr glave ali pa posameznih značilnosti obraza), skladna. Ljudje imamo prirojen občutek za proporce ker dejansko smo vsi v pravilnih proporcih in redko kdaj srečate človeka, ki bi imel neproporcionalen obraz, naprimer, da bi imel nos v višini ust in oči na predelu čela. Seveda sem nekoliko pretiraval ampak bistvo je jasno. Ker smo vsak dan obdani s tem potem hitro vidimo te nepravilnosti vendar to ni edini pogoj dobre risbe je pa ključnega pomena in temelj risbe. Dober začetek, dober temelj, je zlata vreden. Naj vam ne bo problem pokazati risbo bilo komu tudi takemu, ki nikoli ni risal in ga kar vprašajte po proporcih in neskladnostih vam bodo v pomoč. Druga stvar s katero lahko sodite kvaliteto risbe in seveda posledično znanje, ki ga ima oseba ki je risala je po modeliranju navidezne tridimenzionalne oblike, razumevanju vpada svetlobe, in poznavanje ploskev, ki razdelijo obraz in omogočijo risarju da sledi obliki in uspešno z gradientom tona oblikuje iluzijo tri dimenzionalnosti. Za nekaj takega pa že morate imeti nekaj znanja predvsem merim na praktično znanje, ki ga dejansko dobite z izvedbo risbe. Naj vas ne skrbi z vami bom vse to delil in če boste imeli srečo boste lahko tudi risali z menoj kjer vas bom popeljal skozi vse te korake. No, zdaj pa pojdimo k stvari in dejanski metodi.